31 May 2021

Cupra Formentor


Znamka Cupra je pravzaprav Seatova (pod)znamka. Na predstavitvi pred nekaj leti so poudarili, da želijo strast, slog in zmogljivost, združeno z odločnostjo in pogumom. 
Cupra Formentor je model, ki močno sledi omenjenim lastnostim. Ime je dobil po severovzhodnem rtu na španskem otoku Majorka. 
Vsekakor je Cupra med ljudmi še vedno malo poznana, še manj pa je poznan Formentor. V naslednjih vrsticah boste spoznali, da povsem po krivici. Imel sem priložnost voziti Formentorja z 1,5 litrskim bencinskim TSI motorjem z avtomatskim menjalnikom. 

ZUNANJOST
Avto je res privlačen na pogled. Oblika je izstopajoča in s svojimi ostrimi robovi, različnimi aerodinamičnimi elementi in športno drznostjo privlači poglede. Nisem pričakoval toliko pogledov in vprašanj ljudi. Nekaj dogodivščin je bilo takšnih, da bi lahko napisal scenarij za reklamo. Kdor ne verjame, koliko pogledov bo v Formentorju deležen, naj poskusi narediti vsaj en krog po mestu. Še več, ko se ustaviš, ljudje tudi sami začno spraševati.

Pri obliki niti ne veš, ali so želeli športnega terenca ali kombilimuzino. Vsekakor so z obliko zadeli v polno. Zanimivo je, da atraktivno zunanjost človek opazi tudi iz notranjosti - velik pokrov motorja z drznimi črtami. Dolgo sem avto tudi opazoval, da sem sploh dojel, koliko je v resnici velik. Kar nekako nisem vedel, kam bi ga uvrstil. Mimogrede, dolžina je 4,44 metra. 
Avtu so namenili lepa 19-palčna platišča, ki pa jih je treba res paziti, saj popravila barvnih delov niso preprosta. Oddaljenost od tal je 16,5 cm, kar ravno še zadošča, da je vstopanje/izstopanje preprosto in voznik z manj skrbi zapelje na makadam, hkrati pa še vedno ohranja športnost. 


NOTRANJOST
Zelo premišljeno oblikovanje se nadaljuje tudi v notranjosti. Precej oblikovnih stvari spominja na notranjost v Leonu, vsekakor pa je kakovost materialov in izdelava na zelo visokem nivoju. Formentor poskuša vlivati občutek prestižnosti in v dokajšnji meri mu tudi uspeva. Materiali so že na otip takšni, da škripanja ne bi smelo biti. Usnjeni deli so elegantno zašiti, z ravno prav živo kombinacijo barv. 
Sedeži so izvrstni in nudijo veliko bočnega oprijema in športnega (vendar ne trdega) sedenja. Prostora je dovolj, edino pripenjanje varnostnega pasu je nekoliko tesno. Najprej sem pomislil, da sem pač preširok (kar je res), ko pa sta to čisto neodvisno omenila še dva sopotnika, sem prišel do zaključka, da bi to lahko rešili bolje. 

Povsod je veliko zanimivih detajlov, ki privabljajo poglede. Osrednje mesto zavzema velik zaslon za infotainment, ki je praktično enak tistemu v novejših Leonih. Enako velja tudi za popolno digitalizacijo pri upravljanju temperature. Ko smo ravno pri digitalizaciji - tudi zaslon pred voznikom je enak kot pri Leonu, ima pa nekaj dodatnih športnih prikazov - prikaz vrtljajev, navora in moči motorja. Števec ima številčenje do 300 km/h, kar je posledica želje po športnem videzu in tega, da je na voljo tudi 310 konjski motor.
Volan je za oprijem odličen, na njem pa boste v slogu koncerna našli upravljanje infotainmenta in tempomata. 
Na sredinski konzoli je namesto običajne ročice (avtomatskega) menjalnika zgolj majhen "izrastek".  
Upravljanje je enostavno, zavzame pa manj prostora, kar še povečuje občutek prostornosti. Avto je spredaj pričakovano prostoren, zadnja klop pa ima nekoliko ožji dostop, sedenje pa je presenetljivo prostorno in ima prostor tudi nad glavo. 
Prtljažnik ima 450 litrov prostora in je nekako pričakovane velikosti. Ni ravno največji, vseeno pa mu majhnosti tudi ne moremo očitati. 


MOTOR, VOŽNJA, PORABA
Kot sem napisal v uvodu, je pod pokrovom motorja brnel motor 1,5 TSI s 110 kW (150 KS). Razvojniki so mu namenili sedemstopenjski menjalnik DSG. Slednji ima kot običajno dva načina prestavljanja D  (normalen) in S (športen). Formentorjev menjalnik kaže svojo športno naravnanost s tem, da tudi v načinu D prestavlja za spoznanje bolj pogosto in športno. K temu nekaj prinese tudi motor, ki se sicer rad vrti, je pa na strmih serpentinah s tem menjalnikom (in pri teži skoraj 1500 kg) za odtenek preslaboten. Povedano drugače - preslaboten je, če voznik vozi z nežno nogo, kar pomeni, da ima motor pri izhodu iz ovinka malo vrtljajev, tam pa turbina še ne daje svojega učinka. Na strmih vzponih tako avto malo prevečkrat prestavlja, kar pa je morda celo namerno sprogramirano. 
Na bolj ravnih cestah je vožnja prijetna in daje pričakovano športen vtis. Podvozje je namreč odlično in avto zlahka zmore večino voznikovih in motornih zahtev. 
Volan je ravno prav občutljiv, da sem se stalno spraševal, kako jim je uspelo tako dobro ujeti nastavitve. Avto ubogljivo sledi zahtevam, čeprav podvozje ni ropotajoče (pre)trdo. Zavore so sicer zadovoljive, sem pa imel občutek, da bi lahko začele grabiti pri manj pritiska na pedal. 
Večkrat se mi je zdelo, da je avto hiter, vendar pa je števec pokazal prav nasprotno. Zanimivo - pogosto ima človek ravno obraten (lažni) občutek. Na avtocesti sem bil sicer v močnem nalivu, sem pa dobil občutek, da si ta motor ne želi priganjanja. Glede na to, da bi avto lahko imel 310 konjski motor, je sam avto vsekakor sposoben tudi hitre vožnje. 
Start/stop sicer je spet tipično koncernski s pogosto prehitrim ugašanjem. Za nameček pa malo zamuja pri vžigu. Ko se prižge zelena luč, voznik pritisne na pedal, vendar se nekaj (seveda kratkih) trenutkov ne zgodi nič. Tako se mi je stalno dogajalo, da sem po nepotrebnem za kakšen milimeter bolj pritisnil pedal, kot bi bilo treba, takrat pa je avto vžgal. Posledično speljevanje ni tako mirno. Da ne bo nesporazuma - ne gre za hud zamik ali kakšno rohnenje ali poskakovanje. Sploh ne. Menim le, da bi inženirji lahko malo izpilili to zadevo. 
Formentor je zares dobro zvočno izoliran, zato je vožnja tiha in prijetna. Prav zanima me, kako se obneseta še dve drugi različici: prej omenjeni 310 konjski športnik s štirikolesnim pogonom in hibridna različica. 

Tovarniško obljubljena poraba po WLTP naj bi bila med 6,6 in 7,2 litra. Po prevoženih precej zahtevnih zavitih 400 kilometrih je bila poraba 6,5 litra. Kar je dobro, upoštevati pa je treba, da vozim z nežno nogo. Sem pa prepričan, da bodo uporabniki hitro opazili, da je rezervoar majhen - 50 litrov namreč lahko natočimo v tole špansko kočijo. 

OSTALO
Spoznal sem, da ima infotainment (pričakovano) nekaj trikov. Zanimiv je recimo, da lahko gretje sedežev sprožimo s hkratnim držanjem modrega in rdečega dela senzorja za temperaturo. Prav tako nisem vedel, da lahko na prikazu notranje klimatizacije (če že slučajno prideš tja) klikneš na puščico in tako vključi/izključiš pihanje na tistem delu. Že zadnjič sem napisal, da lopute za zrak lahko tudi zapremo, čeprav sem prepričan, da mnogi vozniki Seatov tega ne vedo. Verjetno je takšnih stvari še nekaj in so skoraj zagotovo opisane v navodilih. Sam običajno preberem navodila za vse stvari, ki jih uporabljam, vendar pa sem pri testiranju s časom preveč omejen. Navodila pri modernih avtomobilih so namreč debela knjiga ... 

Infotainment je v teh časih v avtomobilih zelo pomembna zadeva. Formentor je zelo podoben Leonu, ki pa v osnovi sledi smernicam koncerna (Seat, Volkswagen, Škoda, Audi ...). Na sredinskih zaslonih uporabljajo tudi upravljanje s kretnjami, ki pa meni nikakor ne deluje zadovoljivo. Precej stvari lahko še izboljšajo, kljub vsemu pa še vedno zagovarjam fizične gumbe za osnovna opravila. 
Funkcija Lane assist je namenjena pomoči pri ohranjanju vožnje znotraj voznega pasu. Ampak mene ta funkcija zelo moti in jo vedno izključujem. Glede na to, da to ni varnostno nujna zadeva in je proizvajalec predvidel, da jo voznik izključi, sem prepričan, da bi si avto moral zapomniti mojo nastavitev tudi, ko ugasnem motor. Pa je ne. Formentor seveda ni edini pri tem in res ne vem, kaj želijo doseči s temi zadevami. Za nameček je vrnitev iz menija izključevanja te funkcije nerodna ali pa ne poznam kakšnega trika. 

Sicer je ozvočenje sprejemljivo dobro, radijski (DAB) sprejem pa dober. Me pa moti, prikaz seznama postaj in izbiranje postaje. Seznam je lahko precej dolg, kljub velikemu zaslonu pa vidimo le tri postaje. Kar pomeni, da je treba res veliko premikanja. Ker je zaslon občutljiv na dotik, se pogosto zgodi, da človek klikne mimo ali pa po nesreči izbere napačno postajo. To je nerodno, je pa res, da si lahko pripravimo priljubljene postaje, ki imajo velik logotip, in je izbiranje potem precej lažje. 
V zaslonu pred voznikom se prikazuje tudi način, v katerem je menjalnik (D, S ali M). Vendar bi bilo všečno, če bi se prikazala tudi prestava, v kateri je avto (recimo D3). Pri ročni izbiri se to prikaže. 
Tudi navigacija je tipična za koncern. Solidna, z dobro pokritostjo (modernimi zemljevidi) in precej uporabniško prijazna. Vseeno pa sem prepričan, da je Google Maps veliko boljši (boljše izbiranje poti, veliko boljše trenutne informacije, precej boljši podatki o iskanih subjektih ...). Ker je podprt Android Auto, je na voljo tudi Google Maps, posledično pa vgrajena navigacija kar nekako izgublja svoj smisel. 

ZAKLJUČEK
Cena testiranega avtomobila je okrog trideset tisočakov. Veliko? Hm, pravzaprav niti ne. Avtomobil je moderen, športen, izvrstno opremljen, kakovostno narejen in sprejemljivo motoriziran. Prav vsem, ki so ga videli, je bil zelo všeč. Res veliko se jih je oziralo za njim in me spraševalo o njem. Če ne bi tega sam doživel, ne bi verjel. Tisti, ki so se peljali, so zelo hvalili udobje in občutke med vožnjo. Še posebej, ker so bili vmes takšni, ki jim je rado slabo in sem jih peljal po res močno ovinkastih cestah. Torej velik všeček za Formentorja.
Zamer resnično ni veliko, avto bi z največjim veseljem vozil. Še posebej, če bi imel štirikolesni in/ali hibridni pogon :-)

Za preizkus se toplo zahvaljujem podjetju Avto Cerar iz Kamnika. Če boste kupovali Seata ali Cupro, naj bo to vaša prva izbira.

17 May 2021

Seat Arona

Arona je za Seat nedvomno zelo pomemben model. Če bi jo želeli predstaviti na kratko, bi rekli, da je dvignjena in bolj prostorna Ibiza. Pokriva enega najbolj zaželenih segmentov na trgu. Na preizkusu sem imel dve različici, ki sta se razlikovali zgolj po menjalniku – prvi je imel ročni šeststopenjski menjalnik, drugi pa sedemstopenjski avtomatski menjalnik DSG. Sicer pa sta bila oba opremljena z opremo Style s ceno 18.500 oziroma 19.800 evrov. 



ZUNANJOST

Arona je v trenutni obliki na trgu že nekaj let. Oblika je stvar okusa, Španka pa ne izstopa s preveč ostrimi linijami, ki so zdaj v modi, temveč želi privabljati z nekoliko zaobljenimi deli. Vrata se zapirajo relativno glasno, omogočajo pa preprosto vstopanje in izstopanje. K temu pripomore tudi razdalja od tal. 
Dejstvo, da je nekoliko dvignjen - 19 cm je razdalja med trebuhom in tlemi – pomeni tudi manj težav pri vožnjah na pločnik, na slabšem makadamu, na kakšnem gozdnem parkirišču ... 
Avto ni prevelik, spada prej med manjše in precej primeren za mesta. Vsekakor je zaradi oblike okreten in tudi bolj nerodnim ne bo povzročal težav. 

NOTRANJOST
Zunanja oblika Arone pogojuje tudi bolj pokončno sedenje v notranjosti. Sedi se dobro, preglednost je izvrstna. Mogoče so sedeži preveč drseči, vendar avto ni namenjen dirkanju po ovinkih, zato ne gre za kakšno posebno zamero. 
Prostora je spredaj dovolj tudi za širše in višje, tudi sicer se spredaj čudi prostornost. Zadaj je zgodba malo drugačna, prostora za noge za višje ljudi je skoraj premalo. Mogoče bi Seat lahko zadnjo klop potisnil kakšen centimeter bolj nazaj, seveda pa bi s tem posegel v prtljažnik. Slednji je dovolj velik (400 litrov) in z dvojnim dnom. 

V opremi Style je opazno, da so materiali cenejši, saj je v tem cenovnem razredu boj neizprosen in se proizvajalci trudijo z varčevanjem. Zvočna izolacija je solidna, nič pa ne bi imel proti, če bi bila še boljša. Tudi usnjen volanski obroč ni tako prijeten na otip, kot je to pri višjih opremah. Multifunkcijski volan je za držanje malce pretanek, sicer pa neproblematičen med vožnjo in bo povprečnim uporabnikom popolnoma zadoščal. 
Radio je soliden in zelo preprost za upravljanje, zvočniki pa niso presežek. Sploh starejšim uporabnikom bi znal ta radio zaradi preprostosti zelo ustrezati.


Merilniki so klasični in pregledni. Podobno kot pri Leonu me je motilo, da so oblikovani tako, da kazalci večino časa preživijo povsem na začetku. Tako kazalnik obratov motorja preko skoraj celega kroga omogoča prikaz do 8000 vrtljajev, avtomatik pa večino časa vozi med 1000 in 2000 vrtljaji. Podobno je pri hitrosti, kjer števec omogoča prikaz do 240 km/h, takšna Arona pa se vozi večino časa med 0 – 60 km/h. 
Marsikdo pogreša držalo za roke nad vrati. Pridejo trenutki, ko bi se prijel za držalo na ovinkasti cesti ali pa morda obesil kos oblačila. Prav tako manjka žep na zadnji strani sedeža. Oboje je verjetno posledica opreme Style. 
Še dve nerodnosti smo opazili – odpiranje vrat iz notranjosti te lahko uščipne. Saj se navadiš, ampak lahko bi uporabili bolj elegantno kljukico. Sodelavec pa udarja s kolenom v ročico za nastavljanje volana. Meni se to ni dogajalo, čeprav sem višji in prav tako sedim pokonci in blizu volana. Se pa menda ročica lahko sname. Nisem poskusil. 
Lopute za zračenje so na prvi pogled brez nastavitev zapiranja – kar seveda povzroči nekaj nejevolje. Podrobnejši pogled pokaže, da s premikom drsnika posamezno loputo zapremo/odpremo. Zanimiva rešitev, čeprav imam občutek, da marsikdo tega sploh ne ve. Natančno poglejte sliki - na prvi je drsnik pomaknjen na levo in je loputa odprta, na drugi pa je drsnik na desni in je loputa zaprta. 


MOTOR, VOŽNJA IN PORABA
Testni Aroni sta imeli bencinski motor 1.0 TSI 81kW (110KM). V ponudbi je tudi manjši, 70 kW motor, ki pa je verjetno res najbolj nezahtevnim uporabnikom. Prva Arona je imela ročni menjalnik, ki se je sicer lepo pretikal, žal pa sem med vožnjo stalno padal v luknjo. Pri nizkih vrtljajih je namreč motor slaboten, le malo višje pa zagrabi turbina in tam kar lepo vleče. Motil me je ta vmesni prostor, ki ga očitno sam največ uporabljam in mi avto ni bil pisan na kožo. Stalno se mi je pojavljajo, da ni bilo pričakovane zveznosti pri spremembah hitrosti. Še posebej je to očitno v ozkih ulicah, na strmih cestah ... 
Druga Arona pa je imela sedemstopenjski avtomatski menjalnik DSG. Kot bi sedel v drug avto. Vožnja se je spremenila v pravo uživanja, saj je menjalnik dobro prilagojen motorju in prej omenjeni luknji. Tukaj sem z Arono res začel uživati. Tudi žena, ki je bila s prvo Arono kar malo razočarana, je povsem spremenila mnenje. Za tiste, ki niste razumeli – avtomatik Arono spremeni v res simpatično vozilo. 
DSG ima sicer kar nekaj dela s prestavljanjem, ampak je to praktično neopazno, hitro in zelo dobro izračunano. Tudi športni način S je zelo lepo uporaben. Za razliko od mojega Passata, kjer je S zaradi grobega delovanja neprimeren. Mogoče bi pri Aroni pogrešal še ročki za ročno prestavljanje na volanu. Človek si kdaj pač zaželi, da bi avto prej prestavil (predvsem v nižjo prestavo na kakšnem klancu). Sicer pa deluje zelo všečno. Sem pa opazil, da je menjalnik po daljših spustih nekaj časa kar nekako zmeden. Potrebuje kakšen kilometer, da spet bolj umirjeno deluje. 

Sistem start/stop je podobno siten kot pri ostalih avtomatikih iz koncerna. Zoprno hitro namreč izključi motor. Za veliko večino ljudi odločno prehitro, zato mnogi izključujejo to možnost. 
Če voznik pritisne na plin in so vrtljaji v območju učinkovitega delovanja turbine, je avto kar živahen. Sicer pa trivaljnik ni namenjen dinamični vožnji in je prilagojen povprečnim voznikom. Dokler voziš z malo vrtljaji, je avto kar presenetljivo tih. Volan daje spodoben odziv, je pa podvozje kar trdo in mogoče preveč udarja na slabših cestiščih. Zavore so dobre in lepo nadzorljive, avto se (razen pri pretiravanju) po ovinkastih cestah vozi presenetljivo dobro. 
Presenetilo me je, da je števec dokaj natančen, saj danes večina avtomobilov (namerno) prikazuje večjo hitrost. 

Muhasto vreme je botrovalo tudi vožnji v močnejših nalivih, kjer so se brisalci zelo dobro izkazali. S preglednostjo Arona res nima težav. 
Še nekaj besed o porabi – po WLTP (novejši postopek za merjenje porabe goriva) naj bi imela testna Arona porabo med 5,6 – 6,6, moj rezultat pa je bil 5,5. Vmesni rezultati so bili tudi nižji, ampak to je povprečna poraba. Poraba torej nikakor ni visoka. 

OSTALO
Testni Aroni sta seveda podpirali Bluetooth komunikacijo. Tukaj nisem imel preveč sreče. Čeprav mi je to področje domače, mi ni uspelo urediti predvajanja preko telefona. Telefon se je sicer povezal, prenesli so se stiki, klici ... predvajanje pa ni delovalo. Zadevo sem poskusil še z dvema zelo naprednima in tehnično podkovanima uporabnikoma in njunima telefonoma, pa smo naleteli na enako težavo. 

Arona podpira tudi Android Auto in ta je deloval (razen na mojem telefonu, ki je res malo poseben). 
Ko smo ravno pri infotainmentu – Seat (in tudi sicer VAG) uporablja precej lepo slovenščino. Jim pa sem ter tja uide kakšna cvetka. Tokrat sem jo opazil na radiu, kjer so postavko PLAYER prevedli kot IGRALEC (namesto PREDVAJALNIK). To bi lahko popravili s kakšno nadgradnjo. 

ZAKLJUČEK
Obe testni vozili sta imeli opremo Style in sta bili praktično novi. Predvsem vozila koncerna VAG imajo zelo širok nabor oprem in posledično je tudi cenovni razpon zelo velik. To občutek lahko povsem spremeni. Primerjal sem recimo svoje zapiske s testi novinarjev, ki so Arone testirali. Očitno so imeli na testih opremo FR, ki je pri Seatu nekaj povsem drugega. Prav tako so večinoma vozili motor 1,5 s 150 konjički, kar spet močno spremeni občutke. Zatorej je treba biti pri branju takšnih zapisov previden in se zavedati, da napisano velja točno za preizkušen motor, menjalnik in opremo. 
Če bi sam kupoval Arono, pa bi pogrešal še štirikolesni pogon, ki ni na voljo. Je pa ta na voljo pri Ateci, ki je večji predstavnik iz družine Seat. 

Za preizkus se toplo zahvaljujem podjetju Avto Cerar iz Kamnika. Če boste kupovali Seata, naj bo to vaša prva izbira.

10 May 2021

Seat Leon Sportstourer

 

Tudi v avtomobilističnem svetu obstaja množica priznanj in nagrad, ki jih podeljujejo novinarji. Teža priznanj je različna, vseeno pa z nekaterimi žirije ponujajo grobo oceno uporabnikom. Pred nekaj meseci je tako evropsko priznanje AUTOBEST 2021 prejel novi Seat Leon. Dobil sem priložnost, da ga preizkusim (Seat Leon ST z opremo FR) in spodaj je nekaj vtisov, ki so ostali v spominu.

Zunanjost
Oblikovanje Leona – še posebej preizkušena različica z opremo FR - je precej drzno. Pokrov motorja je nekoliko daljši, z ostrimi linijami. Ob maski so postavljene dnevne led luči, ki z oblikovanjem sledijo karoseriji. Drznost ponazarja tudi strešna antena v obliki plavuti morskega psa.
Tudi zadaj je Leon zanimiv, izstopata pa dve okrasni izpušni cevi in enotna linija led luči.
Testni primerek je imel nameščena 18-palčna lahka platišča z nizkoprofilnimi pnevmatikami Bridgestone Turanza T005, kar je še poudarilo drznost.

Oprema FR je Seatova oznaka za športnost. Poleg zgoraj omenjenih platišč (in druge opreme) to pomeni predvsem športno podvozje, kjer so vzmeti čvrstejše in krajše.
Sicer pa je treba upoštevati, da Seat prihaja iz VAG koncerna in je Leon pripravljen na enaki osnovi kot Golf. Z njim si deli tudi veliko skupnih delov.
Tole pozdravno sporočilo pa vam avto nariše na tla, ko v temi odprete vrata: 


Notranjost
Notranjost je prostorna, pri karavanski izvedenki pa je velik tudi prtljažni prostor. Testni avto ni imel rezervne pnevmatike, zato bi lahko dodatno izkoristili tudi ta prostor. Zadnja klop je deljiva, na sredini pa ima naslonjalo, hkrati pa je na voljo tudi odprtina za prevoz daljših predmetov (smuči ...).
Sedeži so v opremi FR odlični, pogrešal sem zgolj uravnavanje ledvene podpore. Nudijo pa izvrsten bočni oprijem, niso drseči, hkrati pa vizualno zanimivi.

Tudi zadaj je prostora dovolj, tako za noge kot za glavo, je pa nekoliko ožje vstopanje pri zadnjih vratih. Vsekakor za večino voženj dovolj udobno, čeprav ne razkošno.
Volan je nastavljiv po višini in globini. Položaj za volanom je meni ustrezal in sem se res dobro počutil.
Kakovost materialov je večinoma zelo dobra, so pa deli, kjer bi (v FR opremi) pričakoval, da ne bi toliko varčevali pri izbiri materiala (recimo pri vratih). Gledano v celoti pa z materiali v notranjosti vseeno ne razočara, tudi sama izdelava je videti kakovostna. Čričkov ni bilo zaznati, res pa je bil avto še skoraj nov.

Predalov in odlagalnih mest je dovolj. Leon sicer s temi mesti ne pretirava, sta pa njihov položaj in oblika zelo dobro izbrana. Še posebej sta mi všeč okrogli luknji v sredinski konzoli in prostor za telefon (imenujejo ga Connectivity Box). Omogoča indukcijsko (brezžično) polnjenje, če ga telefon seveda podpira, sicer pa sta zraven tudi dve USB-C vtičnici. Dve takšni sta dodatni tudi potnikom na zadnji klopi. Mimogrede – potniki na zadnji klopi imajo tudi možnost lastne regulacije temperature. Avto ima namreč tripodročno klimatsko napravo.
Števec je digitalni. Pravzaprav bi moral napisati, da so števci digitalni, saj si voznik lahko izbere in prilagodi prikaz. Zakaj so za digitalni števec izbrali drugačno pisavo, kot tisto na glavnem infotainmentu vedo le pri Seatu (več o tem spodaj). Nič hudega sicer. Malo bolj moteče je, da je merilnik hitrosti pripravljen do 260 km/h. Pri tem se številčenje začne zelo nizko, na vrhu, kjer voznik najprej pogleda, pa je hitrost 160 km/h!! Nerodno, saj je verjetno večina voženj bolj v mestnem in primestnem okolju in bi se to lahko upoštevalo pri oblikovanju merilnika.


Pri opisu notranjosti je treba omeniti ambientalno osvetlitev. Ko se zunaj stemni, ta poskrbi za posebno počutje. Še najbolj podobno vožnji v vesoljski ladji. Barvne odtenke lahko izbiramo in nastavljamo sami. Pošteno pa moram povedati, da je ambientalna osvetlitev lahko tudi moteča, četudi sem ji zmanjšal osvetlitev. Sveti namreč spredaj pred vetrobranskim steklom, v vratih, pod nogami ... Torej je Seat v Leona vstavil mnogo luči, ob tem pa pozabil na osvetlitev kontrole temperature in glasnosti radia. Milo rečeno nerodno.

Motor in poraba
Avto je bil opremljen z bencinskim 1,5 litrskim motorjem (1.5 TSI MQ-6). Ta razvije 130 konjskih moči in je opremljen s turbopolnilnikom. Upravlja ga šeststopenjski ročni menjalnik, ki je natančen in dobro preračunan. Vsekakor pa toplo priporočam avtomatski menjalnik, saj se človek hitro naveliča nepotrebnega stalnega pretikanja. Seat pri Leonu ponuja preizkušeni avtomatski menjalnik DSG, prav tako pa tudi paleto različnih motorjev (bencinski, dizelski, blagi hibrid, priključni hibrid, na zemeljski plin – nekateri so v pripravi).



Sam sem pogrešal štirikolesni pogon, ki je sicer tudi na voljo – mislim, da zgolj pri dizelskem motorju.
Poraba, ki jo tovarna navaja v tehničnih podatkih, je zares nizka. Za omenjeni model so zapisali 4,9 litra. Sam običajno dosegam nizke porabe, v večini primerom nižje od tistih, ki jih pišejo proizvajalci, vendar sem po desetih urah voženj videl napisano številko 5,3 litra na sto prevoženih kilometrov. Še vedno je to nizka poraba, saj je bilo kar nekaj mestnih voženj in voženj na klancih, pa vseeno mi je bilo kar malo pod častjo :-) saj se mi to ne dogaja pogosto. Da bo informacija korektna, je treba vedeti, da je bil avto praktično nov in motor še v utekanju. Praviloma poraba po nekaj tisoč kilometrih nekoliko pade. 

Vožnja
Podvozje omogoča dinamične vozne lastnosti. Avto ima odlično lego na cesti, suvereno in dolgo vztraja v smeri in vozniku sporoča, kaj se dogaja pod kolesi. Na slabših delih cest je nekoliko bolj grob od večine konkurentov, vendar se odkupi s stabilnostjo v ovinkih. Že dolgo se po serpentinah in v ovinkih nisem peljal tako stabilno. Na takšnih cestah je zato tudi manj slabosti pri ljudeh, ki jih guganje v avtomobilih moti.

Volan je odličen za držanje in upravljanje. V mestih zelo lahkoten, med dinamično vožnjo pa odziven in simpatičen. Za nameček je tudi ogrevan, vendar ogrevanje deluje le, če je zunaj pod 8 stopinj. To je razumljivo, vendar je testni avto obvestilo nekoliko nerodno, saj avto govori o napaki - pravzaprav bi bil boljši izraz obvestilo
Motor je zelo tih, prav tako pa je dobro zvočno izolirana tudi kabina. Tako je vožnja še prijetnejša.
Ročni menjalnik je "hiter" in natančen in se sklada s temperamentom avtomobila. Zaradi dobro preračunanih prestav in turbopolnilnika je v mestih prestavljanja manj, kot sem pričakoval. Na ovinkastih cestah, kjer so hitrosti nekoliko večje, pa je čutiti, da motorju mogoče manjka malo moči.
Pnevmatike Bridgestone Turanza T005 so dinamičnemu avtu pisane na kožo.
Avto je zelo pregleden in večina tudi v mestih ne bo imela težav. Seveda so stalno na voljo parkirni senzorji, vzvratna kamera ...
Ko ravno omenjam opremo, je treba omeniti zvrhan kup varnostne opreme, s katero je bil avto opremljen. Vsekakor velja omeniti Front Assist, ki preprečuje nalete. Slednji je sicer za kakšne pol ure stavkal, kar se kdaj zgodi, če sneg/listje/smeti prekrijejo senzor. Potem so opozarjanja na vozila v mrtvem kotu, aktivni tempomat, asistenca za stranski promet, Lane Assist (ohranjanje smeri na voznem pasu) ...


Omenjeni Lane Assist je meni osebno sicer zoprna zadeva. Pogosto mi premika volan, ko se izogibam luknjam, prehitevam kolesarja (brez smernika), iščem bolj pregleden del ceste ... Zato ga pri vseh vozilih izključujem. In Leon si te moje želje ne zapomni in se vedno znova zbudi z vključeno možnostjo. Izključevanje ni tako preprosto. Na volanu je sicer tipka, ki pred voznikom odpre to nastavitev, vendar se potem zaslon ne vrne v prejšnje stanje, temveč pade v drug pogled. To pomeni še dodano klikanje za spremembo zaslona. Spet stvar, ki jo lahko spremenijo s programskim popravkom. Varnosti sicer ni nikoli preveč, se pa verjetno še komu zdi, da so avtomobili že preveč tečni s poseganji v vozniške odločitve. Velja seveda za vse, ne samo za Leona.
Voznik lahko izbira način vožnje (Eco, Normal, Sport in Prilagojeni). S tem se spremeni nekaj značilnosti, vendar razlika med načini še zdaleč ni tako velika, kot je pri Toyotinih hibridih. Prepričan sem, da je večina sploh ne opazi.
Žarometi v temi zelo dobro opravljajo svojo nalogo. Leone ima tudi samodejno prilagajanje, ki ga voznik v nastavitvah lahko celo nekoliko prilagodi in deluje hitro in zanesljivo. Všečno.
Občasno sem med vožnjo iz motorja slišal neko rahlo piskanje. Ob poplavi elektronskih elementov, ki jih uporabljajo moderni avtomobili, bo to verjetno vse pogostejše. Kasneje tega nisem več slišal - ali je piskanje izginilo ali pa sem se navadil.
Med vožnjo Leon želi voznika naučiti ekoloških prijemov. Presenečen sem bil, ker avto pri tem očitno upošteva tudi podatke iz navigacije, saj opozarja na krožišče/naselje že daleč, preden bi to zaznal s kakšno kamero.
O sami vožnji torej veliko pohval.

Ostalo
Tukaj se bom posvetil predvsem infotainmentu. Izraz sicer ni najlepši, žal pa ustreznega slovenskega prevoda ne najdem.
Gre za sredinski zaslon, ki omogoča prilagoditve različnih parametrov, prikazuje navigacijo, radio, večpredstavno podporo ... Zaslon ima zelo dobro grafično ločljivost in je seveda barvni. Slika je lepa, pisava, gumbi in grafični elementi so lepo oblikovani. Hkrati je tudi dovolj odziven, kar je rak rana marsikaterega proizvajalca avtomobilov. Tudi v zelo svetlem dnevu ni nobenih težav, je pa res, da sem nastavil na največjo svetilnost. Minus se je prikazal zvečer, saj se mi zdi, da bi v temi avto lahko zmanjšal osvetlitev. Tehnologijo uporabljajo telefoni in večinoma dobro deluje.
Lepa je tudi slika, ki jo na zaslon pošilja vzvratna kamera. Ima sicer zelo širok kot, kar je sicer dobro, zaradi čudnega razmerja pa je videti malo čudno.
V zgornji vrstici je nekaj podatkov (ura, telefonski signal ...) in hitrih nastavitev (ogrevanje sedežev, avtomatska klima, prilagajanje ventilacije in temperature ...). Zgornje vrstice ne morete spreminjati. V spodnji vrstici pa so bližnjice, ki jih izberete sami. No, do neke mere. Sam sem zelo pogrešal, da bi še spodaj imel ikono za skok v poglavje klimatizacije. Roko na srce – to naredi že gumb v zgornji vrstici, pa vseeno se mi zdi, da bi bile tako moje bližnjice lepo skupaj.
Na začetku sem precej dolgo iskal, kako bi resetiral podatke o porabi goriva prejšnjih voznikov. To mi je dalo dela. Zakaj za vraga niso dodali ikone koša zraven prikaza porab (so sicer trije različni – od zagona, dolgoročni in od točenja goriva).
Za nastavljanje temperature in glasnosti radia je pod zaslonom fizično občutljivo področje, ki lahko deluje na posamezen pritisk ali pa kot drsnik (kot drsanje po telefonu). Gre za dokaj spodoben kompromis, ker avto sicer v te namene ne uporablja fizičnih gumbov. Ampak – to območje ponoči ni osvetljeno, ima pa (na najmanjši dotik občutljivih šest "gumbov"/področij in vmesni prostor za drsenje ("slajdanje"). Ni vrag, da klikneš mimo. In to za pomembne stvari (temperatura, glasnost).
Prva stvar, ki jo je želel oče (kot sopotnik), je bila sprememba lokacije pihanja iz klimatske naprave. Potrebnih je kar nekaj pogledov in klikov, da človek pride to te spremembe. Pa še to nisem čisto prepričan, če bi bilo to vsem uporabnikom jasno. Dodatna težava je, ker so nekatere poimenovane tako, da normalnemu smrtniku ne povedo veliko. Recimo: kaj vam povedo iClimate, Air Care Clima, Svež zrak na strani nastavljanja klimatske naprave. To so neki dodatni kliki, ki otežujejo razumevanja.

Mislim, da bi moral Seat (in tudi ostali proizvajalci, ki sedaj množično začenjajo z vgradnjo podobnih sistemov) premisliti, katere so najpogostejše in najnujnejše funkcije. Te bi potem postavili res maksimalno pregledno in z velikimi ikonami. Za vse ostale nastavitve pa bi uporabnik vstopil s posebno ikono. Tam pa bi si lahko dal duška z nastavljanjem.
Kot vsi novejši sistemi, tudi Seatov infotainment podpira Android Auto in Apple CarPlay. Android Auto je deloval s telefonom Samsung S20 (Android 11), žal pa ne s telefonom OnePlus 5 (Android 10). Razloga ne poznam, saj OnePlus 5 deluje z Android Auto na mojem avtoradiu. Res pa se zadevi v omejenem času nisem veliko posvečal.
Leon podpira tudi uporabo aplikacije Seat Connect. Ta omogoča, da preko svojega telefona spremljate nekatere podatke o avtomobilu (lokacijo, koliko goriva ima, najvišja hitrost ...). Skratka za trenutke, ko avto posodite sinu ali hčeri. Tukaj spet trčimo ob zbiranje podatkov, ampak to je druga tema. Prepričan sem, da bo Seat Connect v prihodnosti ponujal še več uporabnih funkcij. Zgolj domišljija proizvajalcev je omejitev.
Vsekakor pa je treba upoštevati, da je klikanje po zaslonu manj predvidljivo od upravljanja s fizičnimi gumbi. Če je cestišče slabše, je s prstom težko zadeti gumb, prav tako je nastavitev veliko in se mora voznik z mislimi odvrniti od prometa, da prebere napis ali najde nastavitev. Leonov infotainment ima nekaj zelo dobrih stvari, vseeno pa vsaj za osnovne stvari pogrešam tipke. Razumem, da želijo proizvajalci prihraniti, prav tako pa si omogočiti, da stvari preprosto popravljajo/posodabljajo. Pa vseeno, vsaj za prehodno obdobje bi mogoče malo kombinirali. Prihodnost je seveda v glasovnem upravljanju, ki pa ga večinoma še ni v avtomobilih (razen nekaj redkih izjem za redke zadeve).

Zaključek
O avtu bi se dalo povedati še marsikaj. Celotni vtisi so zelo pozitivni, praktično vsem je bil avto všeč vizualno, tehnično in med vožnjo. Kdor išče v tem segmentu, je Leon lahko zelo resen kandidat za nakup. Za nameček je sodoben in prihaja iz koncerna, ki ima veliko izkušenj. Prav veliko slabih točk niti nima, morebiti bi utegnilo starejše uporabnike nekoliko zmesti upravljanje infotainmenta. Tukaj bo moralo svojo vlogo odigrati tudi ekipa prodajalcev, da bo kupce podučilo, kako najlažje upravljati zadevo. Pri mlajših ne vidim posebnih težav, starejši pa so lahko v zagati. Na drugi strani pa mora Seat razmisliti, kaj lahko poenostavi in izboljša. Posodabljanje je namreč preprosto.

Za preizkus se toplo zahvaljujem podjetju Avto Cerar iz Kamnika. Če boste kupovali Seata, naj bo to vaša prva izbira.